KAJ JE AKROJOGA?

Prepričana sva, da ste že vsaj enkrat slišali za akrojogo, ampak ali res veste kako izgleda? Po navadi jo opisujejo kot mešanico različnih telesnih aktivnosti: od partnerske akrobatike in navijaštva (cheerleading-a) do akrobatskega plesa, joge in cirkuških umetnosti.

Obstaja pa več načinov za izvajanje akrojoge. Nekateri ljudje so pristaši bolj terapevtskega in spiritualnega aspekta te vadbe, drugi (kot večinoma tudi midva) pa imajo raje akrobatski in športni aspekt. Seveda, ni nobenega pravila, kaj je bolje oziroma bolj pravilno – vsak mora najti tisto, kar mu bolj ustreza, saj je najbolj pomembno, da lahko uživa med vadbo.

V tem članku bova zato čim bolj podrobno opisala akrojogo in razložila vse, kar morate vedeti o njej. 

Katere vloge poznamo?

Akrojoga se večinoma izvaja v paru, včasih pa celo v skupinah več ljudi. Velikokrat dobiva vprašanje: »Ali potrebujem partnerja za akrojogo?« in odgovor je: nekatere vaje za moč, gibljivost in kondicijo sicer lahko izvaja vsak sam, ampak za vadbo akrojoge pa potrebujete partnerja.

Obstajajo 3 glavne vloge:

  • BAZA: Oseba, ki stoji ali leži na tleh (včasih tudi sedi, kleči, ipd.). Njena glavna naloga je podpiranje letalca. To večinoma počne s svojimi stopali in/ali dlanmi (včasih pa tudi z drugimi deli telesa, npr. z golenmi, podlahtmi,…)
  • LETALEC: Oseba, ki večino časa nima direktnega kontakta s tlemi. Njegova naloga je ohranjanje stabilnosti v različnih pozicijah, medtem ko ga baza podpira in drži »v zraku«.
  • VAROVALEC: Oseba, ki sicer ni direktno vključena v izvajanje akrojoge, ampak ima morda celo najpomembnejšo vlogo – skrbeti za varnost letalca (in baze). Ves čas mora biti pozoren, da lahko vskoči in prepreči padec letalca, če gre karkoli narobe.

Seveda lahko izvajate akrojogo tudi brez varovalca, ampak svetujeva, da prosite za pomoč prijatelja vsaj takrat, ko se učite nove elemente. Vedno praviva, da je bolje prej poskrbeti za varnost, preden je že prepozno.

STILI AKROJOGE

Pri izvajanju akrojoge je ogromno kreativne svobode tako, da jo lahko izvajate skoraj v kateri koli poziciji. Poznamo pa 2 najbolj pogosta stila:

  • LEŽE ("L-BASE"): Pri tem stilu baza leži na hrbtu na tleh in podpira letalca s svojimi stopali ali dlanmi (ali pa z drugimi deli telesa, kot sva že omenila prej). Večina začetnikov se začne učiti akrojogo prav v tem stilu, saj po navadi za izvajanje L-base akrojoge potrebujejo manj moči v zgornjem delu telesa. Pod L-base akrojogo spada več kategorij: statične poze, flow-i (»akrojoga koreografije«), washing machine-i, popi, icariani, whip-i, whip-pop-i in hand to hand & foot to hand (razlaga in opis vsake kategorije je v naslednjem poglavju).
  • STOJE ("STANDING") Pri tem stilu baza stoji in dviguje letalca ali pa letalec tudi stoji na različnih delih telesa baze (ramenih, stegnih, itd.). Ta stil po navadi zahteva več moči baze, še posebej ko govorimo o dvigih letalca nad glavo. Kategorije, ki spadajo v ta stil so: statične poze (večinoma protiutežnostne poze), plesni dvigi in hand to hand & foot to hand.

KATEGORIJE AKROJOGE

STATIČNE POZE

Statične poze so prva stvar, ki se jo začetniki naučijo na tečaju. Kot že ime pove, so to poze, kjer tako baza kot letalec skušata ohranjati ravnotežje in stabilnost v željeni pozi. Stanje, sedenje in ležanje na različnih delih telesa in inverzije (to so položaji, kjer je letalec obrnjen na glavo) spadajo v to kategorijo v stilu L-base. Medtem ko v stoječem stilu sem spadajo dvigi letalca nad glavo in protiutežnostni položaji (»counterbalance«).

HAND TO HAND & FOOT TO HAND (»DLAN NA DLAN & STOPALO NA DLAN«)

Čeprav sta to tehnično statični pozi, sva se odločila, da ju umestiva v posebno kategorijo. Hand to hand (oziroma dlan na dlan) je pozicija, v kateri baza na svojih dlaneh drži letalca, ki je v poziciji stoje na rokah. Foot to hand (oziroma stopalo na dlan) pa je pozicija, v kateri baza na svojih dlaneh podpira letalca, ki stoji. Obe pozi izhajata iz partnerske akrobatike, lahko ju izvajamo tako v ležečem kot v stoječem položaju. Po celem svetu sta znani pod tem imenom ali pa pod okrajšavami H2H (za hand to hand) in F2H (za foot to hand).

FLOW-I

Flow je kombinacija različnih statičnih poz in prehodov med njimi. So nekakšne »akrojoga koreografije«. Nama je pri flow-ih zelo všeč, da dopuščajo veliko kreativnosti in lahko elemente med seboj povezujeva na različne načine. Flow lahko sestavljajo elementi iz različnih akrojoga stilov in kategorij

WASHING MACHINE-I (»KROŽENJA«)

Ne, ne bomo govorili o pralnih strojih. Washing machine-i so povezave različnih akrojoga elementov, ki se začnejo in končajo v isti poziciji. Na prvi pogled so podobni flow-om, ampak je ravno največja razlika to, da ima washing machin enak začetni in končni položaj, zato lahko izvajamo enega za drugim, ne da bi se vmes ustavili.

POP-I (»METI LETALCA«)

Pop je met letalca, pri katerem baza in letalec ves čas ostaneta v kontaktu z vsaj enim delom telesa. Lahko ga izvajamo v eni poziciji (letalec začne in konča v enakem položaju) ali pa ga uporabimo kot tranzicijo iz ene poze v drugo.

ICARIAN-I (»POPOLNI METI LETALCA«)

Icarian-i so nadgradnja pop-ov. Baza tudi tukaj vrže letalca, le da sedaj nimata med metom nobenega kontakta več). Torej letalec za trenutek zares poleti. Tako kot pop-i se lahko icariani izvajajo v eni sami poziciji, ali pa se uporabijo kot prehod iz ene poze v drugo. Najizkušenejši akrobati izvajajo icariane tudi v stilu različnih saltov (letalec med metom naredi salto in pristane nazaj na bazi).

PLESNI DVIGI

V primerjavi z ostalimi dvigi (predvsem tistimi, kjer baza dvigne letalca nad glavo), je za izvajanje plesnih dvigov potrebne manj moči. Po navadi vključujejo vrtenje letalca v določeni poziciji ali pa podpiranje letalca, medtem ko ta izvaja določeno akrobatsko prvino (premet naprej, nazaj, v stran…).

WHIP-I (»NIHLJAJI«)

Whip je v bistvu nihljaj letalca med bazinimi nogami. Po navadi ga uporabljajo za tekoče in elegantne prehode med pozami. V primerjavi z (osnovnimi) popi in icariani, je za izvajanje whip-ov potrebno več tehničnega znanja, ker lahko hitro pride do napake, če partnerja nista dovolj tehnično podkovana (seveda je to le najino osebno mnenje 😊).

WHIP-POP

Kot pove že ime, je whip-pop kombinacija whip-a in pop-a (meta). Večinoma se začnejo z whip-om, pri katerem nato baza v zadnji fazi doda pop. Whip-pop-i zahtevajo dobro tehnično znanje in izkušnje, saj je gibanje zelo hitro.

Upava, da ste s tem člankom malo bolj podrobno spoznali akrojogo in da sva vas mogoče celo navdušila in bi se tudi sami radi začeli ukvarjati z njo. Ampak pozor, ko jo enkrat preizkusite, ne boste mogli nehati (najini tečajniki temu ne pravijo zastonj »akro odvisnost« 😊) 😊).

Če radi tudi vidite različne akro slike in posnetke, pa nama ne pozabite slediti na Instagramu (@acro_connection) in TikTok (@acro_connection).